Zgodovina kubanske salse

Avtor: |2017-10-30T11:51:21+00:0030. 10. 2017|Kategorije: Članki|Oznake: , , , , , , , , , |

Pisalo se je leto 1956 in Havana je vrela pod vplivom Amerike: bogata kubanska kulturna dediščina se je mešala z vplivi iz ZDA in redki so slutili, da se bo država v nekaj letih praktično izolirala od sveta. V tem okolju so mladi, ki so jim bila nenadoma odprta vrata prej ekskluzivnih havanskih klubov, iznašli novo obliko plesa, ki je še danes še kako živ, razvijajoč in prinaša veselje celemu svetu.

Na obisk k starim staršem

A vrnimo se v leto 1879. V mestu Matanzas, »kubanskih Atenah«, se pojavi nova zvrst glasbe in plesa v paru, Danzón, ki je eden prvih fenomenov, ki združuje evropsko in afriško estetiko. Eleganco evropske contradanze (country dance) poveže z afriškimi ritmi na osnovi za latinsko glasbo ključnega vzorca tresillo, ter takoj postane škandalozen zaradi – za svoje čase – obsceno tesne drže v paru, ter gibanja bokov.

Danzón je pomemben predvsem zato, ker iz njega v 1950-ih nastane Chachacha, vpliven in igriv ples v paru, ki ga havanski Conjunto Folkorico (nacionalna “reprezentanca” folklornih plesov) prikazuje takole.

https://www.youtube.com/watch?v=NWrZXehnkAg

Hajdemo u planine!

Medtem na vzhodu Kube, v provinci Oriente ter gorovju Sierra Maestra prav tako v enem loncu brbotajo evropski in afriški okusi. Evropski vpliv prinese trostrunsko kitaro (tres), potomci afriških sužnjev pa tolkala, na podlagi katerih se v različnih delih Orienta razvije ključen in uspešen glasbeni in plesni žanr po imenu Son. Son upravičeno štejemo za najpomembnejšega očeta vseh vej salse, saj je s svojo držo v paru ter strukturo glasbe vplival na večino sodobne latinske glasbe in plesov.

Son postane kubanski glasbeni in plesni hit, ter se pod popolnoma zgrešenim komercialnim imenom rhumba začne prodajati tudi v ZDA in v 1920-ih letih osvaja svet. Z razvojem Sona pa se razvija tudi ples – ko so angleški učitelji leta 1947 obiskali Havano, so jih naučili Son plesati na način, ki niti ni tako drugačen, kot plešemo naslednike Sona danes.

Habana tiene su swing!

Na Kubi je Havana vedno tisti center kulturne inovacije, tisti lonec mešanja, ki posrka vplive iz celega otoka ter jim doda svoj način, svojo nadgradnjo, svoj swing … V 1950ih letih se začne bogato belo meščanstvo Havane ob nedeljah družiti v velikih obalnih družabnih klubih, ki jih imenujejo Casinos, hiške. Med njimi izstopa Casino Deportivo (»športni klub«) v bogati havanski četrti Miramar, kjer je ples stalnica nedeljskih zabav preko dneva. Takole je videti zunanjost Casina Deportiva danes, notri pa nas ne pustijo, saj je danes tu rekreativni center policijskega sindikata.

​Ko rastejo zunanji vplivi na kubansko kulturo, se v 1950-ih letih spremeni socialna sestava ljudi, ki se smejo zabavati v Casinu Deportivu – prihaja tudi veliko študentov ter intelektualcev, ki v tradicionalen ples, son in chachacha, vnašajo elemente iz ZDA – predvsem rock’n’roll – ter plešejo tako, da se pari med pesmijo vseskozi menjajo, kar postavi temelje Ruedi de Casino, skupinskemu plesu parov. Takole prikazujejo Fundadores, utemeljitelji takratnega stila plesa, le-tega danes.

​Ko se plesalci zvečer vračajo na svoje domove, v Havani širijo govorice o novem plesu, ki združuje tradicionalne ritme in figure kubanskih plesov s svežim vetrom iz Amerike. Nenadoma bi vsi radi znali plesati, kot plešejo v Casinu in rojen je nov ples – CASINO, oz. za laike in turiste; »kubanska salsa«.

Leta odraščanja

Po Castrovi revoluciji, ki Kubancem med drugim vzame tudi stik s tujino, ples Casino v 1960ih ter 1970ih letih postane najpopularnejši družabni ples na Kubi, plešejo pa ga v skupini parov (Rueda de Casino) ali v ločenih parih (Casino). Glasba postaja vse modernejša, ter po kubansko srka vase najboljše kar lahko pricurlja iz tujine. Pojavijo se novi stili plesne glasbe, kot je Songo (skupine Los Van Van), Casino pa ostaja popularen, saj ga lahko plešejo praktično na vsak ritem, ki je takrat na voljo na plesiščih (Son, Guaracha, Salsa, Songo).

https://www.youtube.com/watch?v=YTFn4fCOu-I

Rusi odhajajo!

Leta 1989 se Kubancem podre svet – propade Sovjetska zveza, ki je v zadnjih desetletjih po visokih cenah od njih kupovala sladkor, ter skrbela za dober življenjski standard povprečnega Kubanca. Čez noč zmanjka hrane, večina prebivalstva je pahnjena v revščino, Fidel pa oznani začetek »posebnega obdobja« na Kubi – obdobja varčevanja, odrekanja in razočaranja.

Razočaranje rodi jezo, jeza rodi upor. V 1990ih letih črno in mešano (mulato) prebivalstvo Kube svoj nenasilen upor usmeri tudi skozi glasbo: v plesni glasbi eksplodira agresivnost ritma, vanjo pridejo vplivi funka, jazza in rocka, igranje inštrumentov pa postane res virtuozno. Glasbene skupine se javno borijo ena proti drugi, kdo bo boljši, bolj vroč, bolj kontroverzen. Ples postaja bolj divji, bolj povezan z glasbo… rodila se je glasbena zvrst Timba!

Ples Casino, večni kameleon, se Timbi brez težav prilagodi. Kot zahteva glasba, postane ples bolj raznovrsten: na trenutne kompleksnejši, na trenutke vključujoč elemente drugih plesov (rumba, despelote), predvsem pa pridobi na izražanju mulatske samozavesti, s katero plesalci in plesalke poudarjajo ponos, sproščenost in svoj spolni karakter.

Casino danes

V letu 2017 lahko v Havani vsak dan uživamo v 4-5 koncertih vrhunskih Timba skupin, katerih poslanstvo je služiti plesalcem, predvsem v Evropi, kjer je Casino danes najbolj razširjen. Sodobna Timba srka vase mnoge vplive – od reggaetona, do rumbe in afro-folklorne glasbe, ter skrbi, da se z njo razvija tudi ples Casino, ki ga marsikdo zaradi tega poimenuje kar… Timba

Casino je danes v razcvetu, saj gre za nalezljiv ples s še bolj nalezljivo glasbo. Število festivalov, kjer so kubanski plesi – vključno s Casinom – v ospredju, raste iz leta v leto, kubanske skupine pa izdajajo vse bolj progresivno Timba glasbo. Prav zaradi te bogatosti plesa, glasbe in povezanih stilov pa se ga plesalci zlepa ne naveličamo 🙂 Pridruži se nam v Cubana Ljubljana in se prepričaj v njegov čar.

Radi te imamo, Casino. Na še veliko let!

Opomba: Članek je bil izvirno objavljen na blogu Cubana Ljubljana: Tremenda Muela.

O AVTORJU:

Jan Bervar je učitelj kubanske salse v plesni šoli Cubana Ljubljana. Obenem je tudi DJ, ki na plesišču vrti mešanico elegantno tradicionalne in energično sodobne kubanske salse (Timbe) ter njenih sorodnikov.